“Ko sem stopil na zmagovalni oder, z medaljo okoli vratu in zastavo v rokah, sem vedel, da so se uresničile sanje, ki sem jih nosil v sebi od trenutka, ko sem prvič sedel v kajak kot otrok. Zvok reke, vonj po vodi in občutek popolne svobode, to je bil začetek moje zgodbe.”
Občutki ob zmagi?
Ne morem jih opisati z eno besedo. To je mešanica ponosa, olajšanja, sreče in hvaležnosti. Ko sem prečkal ciljno črto in videl čas na semaforju, sem vedel, da sem dal vse od sebe. V tistem trenutku se ti pred očmi zavrtijo leta treningov, zgodnje jutranje ure, bolečine v mišicah, dvomi in padci. Vse to se zlije v eno samo misel: “Uspelo mi je.”
Motivacija?
Moja motivacija nikoli ni bila samo medalja. Bila je želja po tem, da premagam samega sebe. Vsak trening je bil priložnost, da postanem boljši kot včeraj. Ko si na reki, si sam proti naravi, proti toku, proti brzicam, proti nepredvidljivosti. To te nauči ponižnosti in vztrajnosti. Vedno sem verjel, da uspeh pride, ko si pripravljen vložiti več kot drugi, ko si pripravljen vztrajati, tudi ko je najtežje.
Kaj me je gnalo naprej?
Spomini na prve tekme, ko sem bil še mlad in neizkušen. Takrat sem izgubljal, a sem se učil. Vsaka napaka je bila lekcija. Vsak poraz je bil korak bližje zmagi. Naučil sem se, da je pot do vrha tlakovana z neuspehi – a prav ti neuspehi te oblikujejo v šampiona.
Kaj pomeni ta naslov?
Pomeni, da se sanje uresničijo, če si jih upaš sanjati in če si pripravljen za njih garati. Pomeni, da sem dokazal sebi in vsem, ki so verjeli vame, da je trud poplačan. A hkrati pomeni tudi odgovornost – biti zgled mladim športnikom, pokazati jim, da se z voljo in predanostjo lahko doseže nemogoče.
Kaj sledi?
Zmaga ni konec. Je začetek novega poglavja. Novi cilji, nove tekme, nova priložnost, da rastem kot športnik in kot človek. Svetovno prvenstvo je dokaz, da sem na pravi poti – a pot se nikoli ne konča.